Kvadrat elipse
Matjaž Hanžek: Besice, odprtje razstave literarnih plakatov in avantgardne razstave Kvadrat elipse
V ciklu spominskih razstav ob 75. obletnici rojstva pesnika Francija Zagoričnika (1933–1997) so v galeriji Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo Matjaža Hanžka z naslovom Besice in razstavo literarnih plakatov, ki so jih pripravili slikarji in fotografi ob verzih slovenskih pesnikov. Sledilo je še odprtje avantgardne razstave z naslovom Kvadrat elipse v Stebriščni dvorani Mestne hiše. Gre za izbor objektov, kolažev, slik in fotografij, ki so jih likovniki lani in letos izdelali na temo Zagoričnikovih pesmi in pesniške zbirke A na nas?.
Pobudo in koncept za razstave, posvečene enemu najpomembnejših predstavnikov slovenske literarne avantgarde, je dal dolgoletni Zagoričnikov sodelavec Živko Kladnik. Poleg omenjenih dveh v Prešernovi hiši in Mestni hiši sta v razstavno celoto vključeni tudi razstavi v Galeriji Domplan in Galeriji Pungert, na vseh lokacijah pa sodelujejo z likovnimi deli: Veronika Arsov, Stojan Bajželj, Milan Batista, Franc Bešter, Rajko Bogataj, Maja Cerar, Boleslav Čeru, Edo Gregorič, Boštjan Gunčar, Vida Hustič, Živko Kladnik, Izidor Jalovec, Henrik Marchel, Andrej Pibernik, Margareta Rodeš, Nejc Slapar, Alja Starc, Negos Stepanjan, Vida Štembergar, Andrej Štular, Vinko Tušek, Klavdij Tutta, Lidija Zdešar, Cveto Zlate, Maja Zorec in Ivan Žibert.
Umetnostni zgodovinar in kustos Gorenjskega muzeja Damir Globočnik je zagonetni naslov Kvadrat elipse pojasnil, da so razstave razporejene na štirih lokacijah v Kranju, hkrati pa je to tudi napoved gostovanja izbora del s kranjskih razstav v krajih oziroma galerijah, s katerimi je sodeloval Franci Zagoričnik (Ljubljana, Reka, Zagreb in Subotica). Po koncu razstave, konec oktobra, bo izšel tudi zbornik s prispevki Zagoričnikovih prijateljev, poznavalcev vizualne in konkretne poezije in drugih avantgardnih smeri v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja ter predstavitvami razstav v Kranju. Priznani slovenski pesnik, pisatelj, likovni in literarni kritik, esejist, publicist, prevajalec in založnik velja skupaj z Matjažem Hanžkom, Iztokom Geistrom in Ivanom Volaričem med najpomembnejše slovenske avtorje vizualne in konkretne poezije. Konec sedemdesetih let in v osemdesetih letih je organiziral več razstav vizualne in konkretne poezije, po zaslugi katerih je Kranj postal eno središče avantgardnega likovnega delovanja v nekdanji Jugoslaviji. Bil je pobudnik mednarodne avantgardistične asociacije Westeast. Snoval je t. i. daktilografije, tj. s pisalnim strojem izpisana »likovno-literarna« dela na papirju.
V ciklu spominskih razstav ob 75. obletnici rojstva pesnika Francija Zagoričnika (1933–1997) so v galeriji Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo Matjaža Hanžka z naslovom Besice in razstavo literarnih plakatov, ki so jih pripravili slikarji in fotografi ob verzih slovenskih pesnikov. Sledilo je še odprtje avantgardne razstave z naslovom Kvadrat elipse v Stebriščni dvorani Mestne hiše. Gre za izbor objektov, kolažev, slik in fotografij, ki so jih likovniki lani in letos izdelali na temo Zagoričnikovih pesmi in pesniške zbirke A na nas?.
Pobudo in koncept za razstave, posvečene enemu najpomembnejših predstavnikov slovenske literarne avantgarde, je dal dolgoletni Zagoričnikov sodelavec Živko Kladnik. Poleg omenjenih dveh v Prešernovi hiši in Mestni hiši sta v razstavno celoto vključeni tudi razstavi v Galeriji Domplan in Galeriji Pungert, na vseh lokacijah pa sodelujejo z likovnimi deli: Veronika Arsov, Stojan Bajželj, Milan Batista, Franc Bešter, Rajko Bogataj, Maja Cerar, Boleslav Čeru, Edo Gregorič, Boštjan Gunčar, Vida Hustič, Živko Kladnik, Izidor Jalovec, Henrik Marchel, Andrej Pibernik, Margareta Rodeš, Nejc Slapar, Alja Starc, Negos Stepanjan, Vida Štembergar, Andrej Štular, Vinko Tušek, Klavdij Tutta, Lidija Zdešar, Cveto Zlate, Maja Zorec in Ivan Žibert.
Umetnostni zgodovinar in kustos Gorenjskega muzeja Damir Globočnik je zagonetni naslov Kvadrat elipse pojasnil, da so razstave razporejene na štirih lokacijah v Kranju, hkrati pa je to tudi napoved gostovanja izbora del s kranjskih razstav v krajih oziroma galerijah, s katerimi je sodeloval Franci Zagoričnik (Ljubljana, Reka, Zagreb in Subotica). Po koncu razstave, konec oktobra, bo izšel tudi zbornik s prispevki Zagoričnikovih prijateljev, poznavalcev vizualne in konkretne poezije in drugih avantgardnih smeri v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja ter predstavitvami razstav v Kranju. Priznani slovenski pesnik, pisatelj, likovni in literarni kritik, esejist, publicist, prevajalec in založnik velja skupaj z Matjažem Hanžkom, Iztokom Geistrom in Ivanom Volaričem med najpomembnejše slovenske avtorje vizualne in konkretne poezije. Konec sedemdesetih let in v osemdesetih letih je organiziral več razstav vizualne in konkretne poezije, po zaslugi katerih je Kranj postal eno središče avantgardnega likovnega delovanja v nekdanji Jugoslaviji. Bil je pobudnik mednarodne avantgardistične asociacije Westeast. Snoval je t. i. daktilografije, tj. s pisalnim strojem izpisana »likovno-literarna« dela na papirju.